Les zaradi svojih lastnosti predstavlja eno najbolj primernih surovin za uporabo v krožnem gospodarstvu, saj ga lahko po primarni uporabi po obdelavi ponovno uporabimo, lahko ga recikliramo, uporabimo kot vir sekundarnih snovi, na koncu pa uporabimo tudi kot vir energije ali kompostiramo. Je surovina, skoraj v celoti neodvisna od tradicionalnih energetskih virov.
Kar 58% Slovenije je pokrite z gozdom, kar nas uvršča na tretje mesto najbolj gozdnatih držav v EU
Lesa ima Slovenija dovolj, moramo ga znati le dobro izkoristiti. Kar 58% Slovenije je pokrite z gozdom, kar nas uvršča na lestvici najbolj gozdnatih držav v Evropski uniji uvršča na tretje mesto, takoj a Švedsko in Finsko. Še leta 1875 je bilo z gozdom pokritega le 36% slovenskega ozemlja.
Povprečna lesna zaloga se je v obdobju od 1947 do 2020 povečala s 137 m3/ha na 304 m3/ha. V slovenskih gozdovih je v letu 2020 priraslo približno 7 milijonov m3 lesa, izkoristili smo ga 4,2 milijona m3. Le 5 % površin je potrebno obnoviti s saditvijo sadik gozdnega drevja. Zaradi ohranjenih naravnih ekosistemskih mehanizmov se slovenski gozd na 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove, obnovi po naravni poti. Vse to je rezultat 70-letne tradicije (»slovenske gozdarske šole«) vzdržnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
Les je eden najbolj vzdržnih in ogljično nevtralnih materialov
Za priraščanje lesa drevesa porabljajo energijo, ki jo v procesu fotosinteze proizvedejo s pomočjo sonca iz vode in atmosferskega CO2 pri tem pa se sprošča O2. Zaradi tega predstavlja les enega najbolj vzdržnih in ogljično nevtralnih materialov. Pri tem je potrebno poudariti, da je pridelava lesa v naravnih gozdovih ne tekmuje z pridelavo hrane, za proizvodnjo lesnega materiala pa v primerjavi z vsemi ostalimi primerljivi materiali porabimo manj energije. Zadnja trditev velja seveda samo za les, ki prihaja iz vzdržno in sonaravno gospodarjenih gozdov.
Uporabnost lesa je izredna
Če zanemarimo njegovo uporabo v energetske namene se primarno uporablja kot gradbeni les, pohištvo in kot surovina za papir ter biokemično industrijo. Gradbeni les in pohištvo sta po izteku svojega življenjskega kroga z obdelavo ponovno uporabna ali pa izdelke izkoristimo v energetske namene.
Les kot vir različnih spojin in lesnih vlaken pa smo šele dobro začeli raziskovati. Največji izziv in priložnost uporabe lesa je njegova izredna heterogenost, odvisna od drevesne vrste, okoljskih razmer v katerih je rastel in preteklega gospodarjenja.
Uporaba lesa v gradbeništvu je v zadnjih desetletjih doživela izreden razvoj
Uporaba lesa v gradbeništvu je v zadnjih desetletjih doživela izreden razvoj, trenutno najvišja lesena stavba je 18 nadstropij visoka stolpnica na Norveškem. V Sloveniji se trenutno končuje največja lesena zgradba in sicer poslopje inštituta Innorenew na Primorskem, pri kateri bodo tri nadstropja razen jeklenih nosilcev popolnoma lesena.
